KO ILUSTRACIJE OŽIVIJO

ILUSTRACIJA: Marlenka Stupica, iz knjige Ele Peroci MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON, MKZ 1962; iz knjige Ele Peroci MED PRAVLJICE, MKZ 2022

Kaj se zgodi, ko ilustracije zapustijo strani knjig in začnejo živeti svoje novo življenje? Na Ljubljanskem gradu se priljubljeni junaki in čarobni svetovi slovenskih slikanic preselijo v prostor svetlobe, barv, glasbe in gibanja.

Ko spomini dobijo barve

Moj dežnik je lahko balon, Piko Dinozaver, Zmaj Direndaj, Tri botre lisičice, Zajčkova hišica, Povabilo … Nekatere knjige preberemo, odložimo in pozabimo. Druge ostanejo z nami za vedno. Ne le zaradi zgodb, temveč zaradi podob, ki so jim dale obraz. Zaradi deklice z dežnikom, nenavadnih bitij, gozdov, hišic in junakov, ki smo jih nekoč srečevali na straneh knjig in jih v domišljiji odnesli s seboj v resnični svet. Na Ljubljanskem gradu te podobe zaživijo na novo. V Kazematah, največji grajski dvorani, se ilustracije slovenskih umetnikov skozi sodobno prostorsko projekcijo razlijejo čez stene in prostor napolnijo s svetlobo, barvami, glasbo in gibanjem. Knjiga se odpre na način, ki ga ne pričakujemo – vanjo lahko stopimo.


Naslovna ilustracija knjige Lisičke sestričke. Anja Štefan in ilustrator Zvonko Čoh.

Čarobni svetovi velikih imen

Razstava je tudi srečanje z velikani slovenske ilustracije. Z umetniki, katerih risbe niso bile nikoli zgolj spremljava besedilu, temveč so same pripovedovale, ustvarjale razpoloženje in junakom podarjale njihov značaj. Med njimi je Marlenka Stupica, ena najbolj prepoznavnih osebnosti slovenske ilustracije. Njene podobe so nežne, sanjave in skoraj brezčasne – takšne, ki jih prepoznamo, še preden zagledamo podpis. Njena Pepelka, Rdeča kapica, Sneguljčica in drugi pravljični svetovi so postali del otroštva več generacij.
Ob njej se srečamo z Ančko Gošnik Godec in Marjanco Jemec Božič, umetnicama, ki sta s svojo posebno risarsko govorico ustvarili podobe, v katerih se prepletajo toplina, igrivost in neizčrpna domišljija. To so ilustracije, ki jih ne gledamo le z očmi – nekje v ozadju jih prepoznamo tudi po občutku.
Njihov svet se sreča z novejšimi poetikami Zvonka Čoha, Marjana Mančka, Lile Prap, Jelke Reichman, Alenke Sottler, Damijana Stepančiča, Hane Stupica, Petra Škerla, Maje P. Kastelic in Ane Zavadlav. Vsak od njih govori v svojem likovnem jeziku. Nekateri z nagajivostjo, drugi s humorjem, tretji z nenavadnimi svetovi, poetičnimi podobami ali nekoliko skrivnostnimi junaki. Skupaj pa rišejo široko in izjemno raznoliko podobo slovenske ilustracije – od tistih, ki so že postali del kulturnega spomina, do ustvarjalcev, ki njegovo zgodbo pišejo danes.

In potem se zgodi čarovnija

Toda tokrat ilustracije ne ostanejo ujete med platnicami. Oživijo. Petnajstminutna projekcija jih spremeni v svet, ki ga lahko občutimo skoraj tako, kot bi vanj vstopili skozi skrivna vrata. Podobe se povečajo, premikajo, prelivajo in lovijo druga drugo, svetloba riše nove pokrajine, glasba pa jih poveže v skoraj sanjsko pripoved. Kazemate za nekaj minut niso več le grajska dvorana. Postanejo gozd, pravljica, otroška soba, sanje. Prostor, v katerem se preteklost sreča s sodobno tehnologijo in kjer ilustracija izgubi svoje meje. Otroci bodo morda prepoznali svoje najljubše junake. Odrasli bodo nenadoma zagledali podobo, ki jih bo odnesla desetletja nazaj – v čas, ko je bila ena ilustracija dovolj, da smo si izmislili cel svet. In prav v tem je čar prostorske projekcije.. Ne pripoveduje samo o ilustraciji. Pripoveduje o domišljiji. O spominu. O tistem delu nas, ki nikoli zares ne odraste.

Calvinove pravljice Špela Frlic in David Nik Lipovac. Foto: Matej Pusnik

Pravljice, ki se nadaljujejo

Bogat spremljevalni program razstavo še dodatno razširi v svet pripovedovanja, glasbe in domišljije. 19. septembra bo pripovedovalka Vanja Iva Kretič na Grajskem gledališču najmlajše popeljala v svet priljubljenih klasik – od Mojega dežnika je lahko balon Ele Peroci in Pika dinozavra Leopolda Suhodolčana do Mojega očka Lile Prap. Pravljični kamišibaj je namenjen otrokom od tretjega leta. 14. oktobra prihaja Lisička sestrička, v kateri bo Anja Štefan ob glasbeni spremljavi harmonikarja Janeza Dovča odprla vrata v svet gozdov, morij in gora ter med velike in male zverinice, ki znajo nasmejati in marsikaj naučiti. 24. oktobra pa bo Calvinove pravljice pripovedovala Špela Frlic. Italijanske ljudske pravljice, ki jih je priredil veliki Italo Calvino in ilustrirala Ana Zavadlav, bodo obiskovalce odpeljale v svet nenavadnih junakov, čudežnih preobratov in srečnih koncev.
Rezervirajte čas in kupite vstopnice!

Prostorska projekcija Ko ilustracije oživijo je pripravljena v sodelovanju z Mladinsko knjigo.